Novo znanje, novo učenje in ustvarjanje vrednot (Ariadnina nit)

Harvard Business Review (HBR), revija, ki je mednarodno priznana in eden glavnih virov pri študiju poslovnih kontekstov, razlikuje šest sukcesivnih stopenj v evoluciji teorije managementa v zadnjih nekaj desetletjih ¹:

• Znanstveni management (~1922 do~1932)
• Vladna ureditev (~1932 do~1946)
• Trženje in diverzifikacija (~1946 do~ 1960)
• Strategija in družbene spremembe (~1960 do~ 1972)
• Konkurenčni izziv in restrukturiranje (~ 1972 do~ 1988)
• Globalizacija in znanje (~1988 do~ ?)

Če se torej strinjamo, da je znanje aktualna gonilna sila v gospodarstvu, je gorivo za to silo učenje. Zato vseživljenjsko učenje predstavlja veliki izziv tega novega stoletja, tako za posameznike kot za organizacije (organizacije, ki se učijo).

V verigi vrednot – podatek-informacija-znanje-učenje – pa vendarle manjka zadnji člen, tisti, ki zares proizvaja bogastvo (bodisi osebno ali organizacije) in to je ustvarjanje pomena ².

Znanje tako pridobi nove konotacije: je večpomensko, ravna se po nefragmentarnih kanonih, gradi se subjektivno namesto da bi se materializiralo objektivno in njegova konkurenčnost tiči v nemem korpusu znanja, ki je sad izkušnje. Managementa znanja ne razločimo od ljudi, ki znanje ustvarjajo, bogatijo, širijo in mu dajejo dodatno vrednost na osnovi koristi znanja.

Tudi učenje je v fazi pomembne transformacije. Z ozirom na osebo, ta lahko novi tip učenja prakticira pri katerikoli starosti, na kateremkoli mestu in v kateremkoli času. Na področju organizacij pa strateški management izbira t.i. “biološka” podjetja, se pravi podjetja, ki se učijo prek evolucije in prilagajanja (v nasprotju z “mehanskimi” organizacijami, ki enostavno nadaljujejo s ponavljanjem ukrepov, tako kot so to počele v preteklosti). Pri novem poslovnem modelu so bistvene odskočne deske za razvoj naslednje: kohezijski duh, vrednote družbenega kapitala, sodelavska omrežja, odnosi, ki slonijo na zaupanju in praktične skupnosti. Novo učenje, pa naj gre za učenje posameznikov ali organizacij, daje glavno vlogo zopet osebam.

V tem kontekstu je glavna tema študija in debate novega stoletja management oseb in skupnosti.

Realno gledano, organizacije zajemajo "sentipensante"³ posameznike, ki živijo v namenskih in pomenskih skupnostih, kajti to je resnična in glavna odskočna deska za ustvarjanje vrednot, proizvodnjo bogastva in razvoj narodov: v znanje transformiramo le tiste informacije, ki jih moremo integrirati v primerne šablone in v resnici se naučimo le tistega, kar ima smisel.

Intelektualni kapital ⁴, ki se danes pojavlja kot gonilna sila v gospodarstvu, je torej rezultat modre kombinacije človeškega kapitala in strukturnega kapitala, sposobne pospeševanja in širjenja vrednot za organizacije. Nove verige in omrežja vrednot, ki so glavni vir bogastva in konkurenčnosti, so po eni strani osnovane na človeškem znanju in usposobljenosti, po drugi pa na učinkovitosti organizacij pri vključevanju teh nesnovnih virov, da bi prišlo do inovacij in da bi se razlikovale od konkurence.

Zato ni prav nič presenetljivo, da singapurska vlada, vlada vodilne dežele na področju standardiziranih testov znanja, ki jih pospešujejo mednarodne organizacije, gradi svojo novo razvojno strategijo na štirih temeljnih aspektih učenja ⁵:

• Kapital znanja: program šolanja naj bo 20 % krajši, zato da bodo učenci lahko raziskovali reševanje kompleksnih in interdisciplinarnih problemov.
• Domišljijski kapital: spodbujanje novih ekosistemov, ki so "prijatelji" inovacij in podjetništva.
• Čustveni kapital: stremi k ustvarjanju pogojev za čustveno stabilnost in umirjenost, v katerih je možno zadržati najboljše mednarodne ekipe in kapital.
• Družbeni kapital: usmerjen k trajnostni zaposlenosti in zgoščevanju osnovnih skupinskih omrežij.

Smo v pričakovanju nove dobe, ki bo kompleksna in hkrati izzivalna. Prav tako kot se je dogajalo v zadnjih 250 letih, bo tudi nastop te nove dobe izstrelila tehnologija.

Carlota Pérez zelo spodbudno govori o lekciji, ki bi se je morali naučiti iz „zgodovinskih zakonitostih”⁶. Avtorica je raziskala tehnološke revolucije, ki so nastopile v zadnjih 250 letih in odkrila, da so nastop vsake nove gospodarske dobe pospešili veliki tehnološki skoki, ki se kažejo v dveh oblikah:

1. Pojav močnih skupkov novih izdelkov in storitev, in tudi novih infrastrukturnih omrežij.
2. Ustalitev novega tehno-ekonomskega vzorca, katerega značilnosti so: nove generične tehnologije širokega razpona, novi organizacijski principi, različni poslovni modeli in infrastrukture, ki omogočajo nizke stroške (pobudniki izmerljivih porastov v rastoči produktivnosti).

Carlota Pérez meni, da se človeštvo sedaj nahaja na „prelomnici” zadnje tehnološke revolucije. Obdobju uvajanja informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), ki poteka zadnjih trideset let – s posledicami kot so „ustvarjalno uničevanje” in posplošitev novega družbenega vzorca, informacijske družbe in družbe znanja – bi lahko sledilo obdobje izvajanja in razcveta celotnega potenciala, ki ga vsebuje zmagovita nova paradigma. Glede na raziskovalkine analize, vmesno obdobje, v katerem živimo – „prelomnica” – kaže nestabilnost, negotovost, konec sleparskega špekuliranja in institucionalne reorganizacije.

Če je ta interpretacija pravilna, bodo na splošno naše „častitljive” ustanove – kot so šola, univerza, vlada in sama podjetja – izpostavljene pritisku nujnega poziva k strukturnim prilagoditvam in reformi večjega obsega.

Ustvarjanje novosti na področju znanja in učenja je odvisno od tega, kako dobro se ljudje znajdejo pri inovaciji, vladanju, delu, komuniciranju in ustvarjanju vrednosti z uporabo novih tehnologij.

Danes sta e-Learning in b-Learning pomembni orodji tako za potenciranje vrednot posameznikov kot za pospeševanje učenja in inovacije v organizacijah. Nove komunikacijske tehnologije intenzivno spodbujajo novo znanje in novo učenje, ki sta nit, s pomočjo katere bomo nepoškodovani prebrodili vrtoglave spremembe, ki nas čakajo.

Pri tem, kar se pojavlja torej ne gre za segmentirane vizije teme, ki jo zajema ta ali ona tehnologija, ampak za pomemben poziv k prenovitvi zasnove celotnega učenja, k zasnovi v skladu z drugačno paradigmo, se pravi, k razmišljanju v smislu Novega učenja.

Iz antične grške mitologije vemo, da je Tezej s pomočjo Ariadnine niti, po tem ko je ubil Minotavra, uspel najti pot iz labirinta in rešiti še ostale, ki so bili izgubljeni v njem.

Kot v preteklosti, nas Ariadnina nit lahko reši tudi danes.

Roberto Carneiro

Universidade Católica Portuguesa
Pojavlja se proces, v katerem na novo razmišljamo o celotnem učenju, in to po drugačni paradigmi. Rezultat tega novega premišljanja je nov tip učenja, ki je primerno za katerokoli starost, v kateremkoli prostoru in ki lahko traja poljubno dolgo. Roberto Carneiro nam v tem članku govori o negotovosti, ki jo povzroča omenjeni prehod, predvsem uporaba novih tehnologij v ustvarjanju znanja. Ključ za preživetje so, po njegovem mnenju, učni in izobraževalni procesi, ki slonijo na stalni inovaciji prek novih tehnoloških orodij.

1. “75 Years of Management - Ideas and Practice 1992-1997”, Harvard Business Review, Harvard Business School Publishing Corporation, Boston, 1997.
2. Carneiro, R., “La educación, el aprendizaje y el sentido”, v Encuentro Sentidos de la Educación – Cultivar la Humanidad, OREALC/UNESCO, Santiago, Čile, 2005.
3. Beseda, ki jo je zložil Eduardo Galeano v The Book of Embraces (1989) in ki naj bi določala način razmišljanja, ki povezuje občutek in misel, intuicijo in realnost.
4. Stewart, T., Capital Intelectual: A Nova Riqueza das Organizações, Ed. Sílabo, Lizbona, 1999.
5. Carneiro, R., “Informação, Conhecimento e Pessoas”, v Caixa em Revista, CGD, Lizbona, 2005, str. 26-29.
6. Pérez, C., Technological Revolutions and Financial Capital: The Dynamics of Bubbles and Golden Ages. Edward Elgar, Cheltenham, 2002.